pon - pet 8.00 - 18.00 ali po dogovoru
Draga 50, 1000 Ljubljana

Keglove vaje ali sistem PelviPower

Keglove vaje ali sistem PelviPower

V večini primerov se pacientom tako v preventivne namene, kot v primeru težav z uhajanjem urina, svetuje izvajanje Keglovih vaj. Do kakšne mere so Keglove vaje učinkovite, je stvar posameznika, njegove volje ter vztrajnosti. Neizpodbitno pa je dejstvo, da imajo te vaje tri bistvene pomanjkljivosti.

 

 

 

1. Večina ljudi ne ve, kaj so mišiče medeničnega dna oz. ne čuti svojih mišic

Pacienti pogosto ne čutijo ali ne vedo, kje so njihove mišice medeničnega dna in tako ne vedo, katere mišice morajo stiskati in na kakšen način. Zato pogosto potrebujemo izkušenega fizioterapevta, ki nam pomaga najti prave mišice.

Izjemno pomembno je, da treniramo prave mišice. Če treniramo napačne mišice (tj. trebušne mišice), obstaja tveganje, da se težave z inkontinenco še poslabšajo, namesto, da bi se izboljšale.

2. Izvajanje vaj predstavlja dnevno aktivno obveznost

Posameznik mora biti pripravljen aktivno trenirati približno 3-krat dnevno skozi daljše časovno obdobje. Številni, zlasti starejši, nimajo energije ali časa za to. 

Na samem začetku smo vztrajni in vaje izvajamo redno, vendar nas po nekaj tednih ali mesecih ter počasnem napredku, če ga sploh opazimo, motivacija mine in zato z vajami prenehamo.

3. Trening je težko narediti bolj zahteven

Kot pri vsaki vadbi mišic mora biti posameznik po tem, ko osvoji nizkointenzivne Keglove vaje, ki pripomorejo k izboljšanju funkcije, motiviran, da poveča intenzivnost vaj, saj bodo mišice postale močnejše samo ob postopnem zviševanju intenzivnosti vaj. Ko Keglove vaje izvajamo sami doma, je zelo težko povečati intenzivnost vadbe.

Po pričevanjih oseb, ki so opravili terapijo, že 20% jakosti elektoromagnetne stimulacije, ki jo nudi QRS PelviCenter (začetna stopnja jakosti terapije) predstavlja mejo, ki jo sami težko dosežemo. 

S pomočjo sistema PelviPower ozavestimo mišice medeničnega dna

PelviPower omogoča avtomatiziran trening mišic medeničnega dna in povezanih mišic, kot so stegenske mišice, mišice okoli kolčnice, zadnjične mišice ter mišice “trupa”, kot so multifidne in prečne trebušne mišice. Zadnji dve mišici imata pomembno vlogo pri segmentni stabilnosti hrbtenice in pri preprečevanju bolečin v križu. Terapija deluje neodvisno od naše volje.